Neko popoldne, ko so se otroci igrali na dvorišču, je prišel sin do mene in me vprašal, če bi mu lahko kupila košarkarski koš, da bi se s prijatelji lahko igrali košarko. Pogledala sem ga in se ozrla okoli po dvorišču, od koder je še nekaj oči gledalo vame.
Pomislila sem, zakaj pa ne. Košarka je res zelo priljubljena športna igra. Igra se jo lahko povsod – na igriščih, v športnih dvoranah, v šolah in na domačih dvoriščih. Razmišljala sem, kako je koš narejen: sestavljen je iz obroča z mrežico, skozi katerega pada žoga. Obroč je pritrjen na tablo, ki služi za odboj žoge in pomaga pri natančnih metih. Koš je lahko pritrjen na kovinskem drogu ali na steno, lahko pa stoji tudi samostojno na stabilnem stojalu. Pomembni sta stabilnost in možnost nastavljanja višine, posebej za otroke. Sinu sem rekla, da ga lahko kupimo; naj se pogovori z očetom, kje imamo primeren prostor, in se zmeni z njim za postavitev. Vsi so se razveselili te novice in so že takoj hoteli, da gremo po koš. Zvečer sva z možem govorila o košarkarskih koših, kakšni so in kateri bi bil primeren za naše dvorišče. Sicer pa košarkarski koši s podrobnimi opisi. Bilo jih je veliko vrst, ki so se razlikovali po modelih in materialih. Eni so bili stenski, drugi samostoječi; bili so tudi otroški in profesionalni. Mož je premislil in povedal sinu, kateri koš se mu zdi primeren zanj in tudi primeren za dvorišče.
Sin se je strinjal in naslednji dan sta se odpravila v trgovino, kjer so bili košarkarski koši, in izbrala ter kupila koš. Prišla sta domov in mož je koš postavil. Sin je poklical prijatelje in že je stekla igra, kateri se je pridružil tudi mož.