Kot otrok sem vedno rad pomagal očetu pri raznih opravilih v delavnici. Pri nas doma se je namreč vedno kaj ustvarjalo. Bodisi je bilo to kaj iz lesa, ter je izdeloval novo pohištvo, bodisi smo imeli opravka s kovinami. Pri tem pa moram priznati, da so mi bile zaščitne rokavice precej tuje. Ne da jih nisem imel, oziroma mi jih oče ni ponudil, vendar jih kar nisem želel uporabljati. Bile so mi neudobne in zdele so se mi odveč.
Ko pa sem začel v srednji šoli opravljati svoje prvo poletno delo, sem lahko hitro videl, da zaščitne rokavice niso odveč in niso samo za vsak slučaj. Delal sem v proizvodnji, kjer smo se ukvarjali z obdelavo železa. Izdelovale so se razne konstrukcije, ograje in podobno. Pri tem je bilo delo povezano predvsem z brušenjem in rezanjem kovin, vsaj kar se tiče moje vloge. Takrat sem spet od začetka ignoriral rokavice, saj sem si mislil, da tega že ne rabim. Vem, naivno.
Hitro pa sem lahko nato spoznal, kako pomembne so te rokavice. Prva nezgoda se je zgodila, ko sem vrtal luknje v kovinske palice. Pri temu so nastali opilki, kateri pa so seveda zelo ostri. Že najmanjši kontakt s kakšnim opilkom mi je nato dal majhno zarezo v roko. Velikokrat sem v kožo dobil tudi kakšen res droben opilek, skoraj neviden z očmi, kateri me je precej motil in pikal v kožo.
Tedaj sem se končno sprijaznil s tem, da so zaščitne rokavice res potrebne. Ko sem delal za plazmo pa druge izbire praktično nisem imel. Ko je plazma končala z izrezovanjem kosov, je bila moja naloga, da sem jih preložil na paleto. Ti kosi so bili zelo vroči, tako da sem dobil tiste debele rokavice, da sem lahko te kose prijel z roko. Čim sem začel uporabljati rokavice, so se torej nezgode konkretno zmanjšale. Za dodatne informacije in izbiro kakovostnih modelov obiščite unidel.si.